Vzgojni načrt OŠ 16. decembra Mojstrana

1. VIZIJA ŠOLE

Naučimo otroke ceniti in spoštovati: znanje, sebe in soljudi.

2. VREDNOTE IN VZGOJNA NAČELA

2.1 VREDNOTE

· spoštovanje

· dobri medsebojni odnosi

· sprejemanje drugačnosti

· odgovornost

· delovne in učne navade

· samosprejemanje

Za doseganje vizije šole se usmerjamo k temeljnim vrednotam.

Eno od osnovnih poslanstev šole je učenje in razvijanje pozitivnega odnosa do znanja. Učence bomo spodbujali k razvoju delovnih in učnih navad, s čimer bodo razvijali odgovornost do šolskega dela, svojega življenja, soljudi ter okolja.

Za dosego ciljev je nujno medsebojno spoštovanje, ki se kaže na vseh nivojih odnosov (učenci, učitelji, starši). Z dosledno skrbjo in izvajanjem spoštljivega odnosa do drugih se razvijajo dobri medsebojni odnosi ter se polagajo temelji za sprejemanje in strpen odnos do vseh, ki so drugačni.

Predpogoj spoštovanja drugih pa je spoštovanje samega sebe. Usmerjamo se v to, da bodo učenci spodbujani v znanje ter pozitivne vedenjske vzorce, da bodo imeli možnost, da se izpostavijo na svojih močnih področjih ter da bodo spodbujani v izgradnjo pozitivne samopodobe.

2.2 VZGOJNA NAČELA

Vzgojna načela nas usmerjajo k doseganju vizije šole.

Na naši šoli bomo sledili sledečim načelom:

načelo oblikovanja okolja, ki omogoča optimalen razvoj učencev na fizičnem psihosocialnem in duhovnem področju;
načelo spodbujanja in aktivnega vključevanja učencev v dejavnosti šole ter v sooblikovanje življenja na šoli;
načelo individualnega pristopa k posamezniku;
načelo timskega sodelovanja in pristopa k učencem (učenec, starši, učitelji in strokovni delavci šole, zunanje institucije);
načelo preventive pred kurativo.

3. SODELOVANJE S STARŠI

Starši so pomemben dejavnik pri sooblikovanju življenja in dela na šoli. Ustrezno sodelovanje šole z njimi je odločilnega pomena za učinkovito vzgojno dejavnost šole. Sodelovanje s starši naj temelji na pozitivnih izhodiščih, usmerjeno naj bo v napredovanje učenca ter v oporo in spodbudo staršem.

Starši in strokovni delavci so pri reševanju vzgojne problematike v partnerskem odnosu. Starši imajo pravico vedeti, kaj se z otrokom dogaja v šoli, učitelji in strokovni delavci šole imajo dolžnost, da starše sprotno obveščajo (informacije glede učne snovi, organizacije dela ter posebnosti otroka). Starši so za svoje otroke odgovorni in dolžni sodelovati s šolo. Skupna naloga je, da se vsi trudimo, da morebitne spore rešujemo sprotno, hitro in konstruktivno.

Šola staršem ponuja individualne razgovore, roditeljske sestanke, delavnice za starše, predavanja. Prizadeva si, da bi k sodelovanju privabila čim več staršev, predvsem s tem, da krepi neformalna srečanja med starši in strokovnimi delavci šole (športna srečanja, tekmovanja, skupne delavnice za starše, učitelje in učence). Starše se vključuje v projekte (Unesco, eko dejavnosti), dneve dejavnosti, dan odprtih vrat, proslave, druge delavnice ter v promocijo poklicev za poklicno orientacijo.

Medsebojno obveščanje se vrši preko osebnih stikov, pisnih ali telefonskih sporočil; obvestila so objavljena tudi na spletni strani šole.

V situacijah, ko ni pričakovanega sodelovanja in odzivanja s strani staršev, se šola poslužuje telefonskih klicev ter vabil. Pri reševanju problematike šola lahko sodeluje z zunanjimi institucijami.

4. VZGOJNE DEJAVNOSTI

4.1 PREVENTIVNE DEJAVNOSTI

Preventivne dejavnosti podpirajo vzgojno delovanje šole ter skrbijo za vzpostavitev ustrezne klime na šoli, kjer se bodo vsi učenci počutili varne:

Preventivne dejavnosti na šoli podpirajo:

zagotavljanje ugodne socialne klime:

- med učenci celotne šole (dnevi dejavnosti, projekti (Unesco, eko dejavnosti), interesne dejavnosti, medrazredna tekmovanja);

- v razredni skupnosti (razredne ure, delavnice socialnih veščin, skupno reševanje problemov, šole v naravi/tabori/tečaji);

- med učenci in strokovnimi delavci šole (zgled učiteljev, dosleden in enakopraven odnos učiteljev, skupni projekti, spodbujanje k dogovornosti, skupnost učencev, šole v naravi/tabori/tečaji);

- med starši in strokovnimi delavci šole (predavanja za starše, roditeljski sestanki, različna srečanja in neformalna sodelovanja, projekti);

zagotavljanje ustrezne intelektualne klime (kvalitetno poučevanje, posredovanje informacij na načine, ki so otrokom blizu, spodbujanje praktične uporabnosti naučenega, šole v naravi/tabori, tekmovanja, dosledno pregledovanje domačih nalog, delavnice za spoznavanje različnih načinov učenja ter razvoja delovnih navad …);
zagotavljanje zdravega osebnostnega razvoja posameznika (skrb za zdravstveno varstvo učencev (prehrana, preventivni zdravniški pregledi), spodbujanje močnih področij in želenih vedenjskih vzorcev, ponujanje priložnosti, da učenci pokažejo svoje talente/interese, delavnice na temo samopodobe in tveganih vedenj v najstniškem obdobju, izmenjava pozitivnih povratnih informacij, projekti (Unesco, eko dejavnosti), šole v naravi/tabori/tečaji).

4.2 SVETOVANJE IN USMERJANJE UČENCEV

Svetovanje in usmerjanje učencev je strokovna dejavnost šole, ki je namenjena učencem (in tudi staršem) pri reševanju problemov, povezanih z osebnim razvojem, s šolskim delom, z odnosom z vrstniki in/ali odraslimi ter s prevzemanjem odgovornosti.

Cilji svetovanja in usmerjanja so:

- ponujanje prostora, da posameznik lahko izrazi svoje stiske/izpostavi probleme;

- omogočanje skupnega iskanja in analiziranja možnih rešitev;

- načrtovanje/postavitev ciljev in iskanje ustreznih poti do cilja;

- spodbujanje in podpora pri doseganju ciljev;

- usmerjanje na dosežke ter pozitivno vrednotenje življenjskih področij;

- kritično precenjevanje lastnega ravnanja in ravnanja drugih ljudi;

- prevzemanje odgovornosti za svoja ravnanja;

- učenje strategij reševanja problemov in načini soočanja z drugimi življenjskimi situacijami;

- gradnja na pozitivni samopodobi.

Svetovanj in usmerjanj se poslužujemo tedaj, ko učenec sam izrazi željo; v dogovoru s starši; v primerih, ko zaznamo neskladje vedenjskih vzorcev s cilji šole oz. čustveno stisko učencev (v soglasju s starši) in za namene poklicne orientacije.

Svetovanje in usmerjanje izvajajo strokovni delavci šole. V kolikor je potrebno, se povezujejo z zunanjimi institucijami (CSD, zdravstveni domovi, svetovalni centri, Zavod za zaposlovanje RS, policija, …)

5. VZGOJNI POSTOPKI IN UKREPI

5.1 VZGOJNI POSTOPKI

Razgovori

V primerih blažjih kršitev šolskega reda in pravil se z učencem o neprimernih vedenjih pogovori razrednik, šolski svetovalni delavec in/ali drug strokovni delavec šole. V razgovoru lahko sodelujejo tudi drugi učitelji, ki jih zadeva problematika oz. se po potrebi vključi tudi ravnatelj/ica. Strokovni delavci šole o kršitvi lahko obvestijo starše ter jih povabijo k reševanju.

Soočenja

V primerih medosebnih konfliktov (tako na ravni učenec – učenec kot tudi učenec – učitelj) se poslužujemo soočenja. V pogovoru se izpostavi videnje problema z vseh strani, razjasnijo se pričakovanja z namenom, da se vpleteni dogovorijo o razrešitvi konflikta.

Restitucija

Postopek restitucije učencu, ki je povzročil materialno ali moralno škodo, omogoči, da se sooči s posledicami svojih dejanj, prevzame odgovornost, popravi škodo ali pa se z oškodovancem dogovori za način poravnave.

Poravnava je primerljiva s povzročeno škodo in od tistega, ki je škodo povzročil, nekaj zahteva; z aktivnostjo pa spodbuja pozitivno vedenje. O načinu restitucije se dogovorita oškodovanec in ta, ki je napravil škodo, ali sama ali ob prisotnosti strokovnega delavca šole. Za poravnavo jamčijo tudi starši.

5.2 VZGOJNI UKREPI

Vzgojni ukrepi se uporabljajo, kadar učenec, ki je storil kršitev šolskih pravil, ni pripravljen sodelovati pri reševanju nastalega problema oz. so bile predhodno izvedene zgoraj naštete dejavnosti, ki niso dosegle svojega namena.

- Ukinitev nekaterih pravic (pridobljenih s statusi in z drugimi ugodnostmi nadstandardnih dejavnosti);

- Povečan nadzor, ko je učenec v šoli (izven pouka);

- Zadržanje po pouku v zvezi z reševanjem problemov (s soglasjem staršev);

- Dodatno spremstvo za učenca, ki ogroža varnost učencev ali izvedbo vzgojno-izobraževalnih dejavnosti na šoli;

- Začasen odvzem predmeta, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča pouk (o odvzemu strokovni delavec obvesti starše, ki osebno prevzamejo omenjeni predmet);

- Delovni ukrepi (učenec s koristnim delom pomaga osebju na šoli);

- Vrstniška pomoč (učenec pomaga mlajšim učencem pri reševanju vzgojnih ali učnih težav).

O izrečenih vzgojnih dejavnostih se vodijo zapisi.

5.3 VZGOJNI OPOMINI

Vzgojni opomini se uporabljajo, kadar učenec, ki je storil kršitev šolskih pravil, ni pripravljen sodelovati pri reševanju nastalega problema, ko so bile predhodno izvedene zgoraj naštete dejavnosti ali ko gre za hujše oblike kršitev. Izreka se jih skladno z Zakonom o osnovni šoli (Ur.l.RS št. 87/11), s Pravilnikom o vzgojnih ukrepih v osnovni šoli (Ur.l.RS št. 76/08) ter s Pravili šolskega reda OŠ 16. decembra Mojstrana.

Izrekanje vzgojnih opominov je povezano z obveznostjo izvajanja individualnega vzgojnega načrta za učenca.

6. NAGRADE, POHVALE IN PRIZNANJA

Z nagradami, pohvalami in priznanji spodbujamo želene vedenjske vzorce. Kriteriji za pohvale so znani vnaprej.

Učenci prejmejo pohvale in priznanja za:

- dobre učne rezultate;

- sodelovanje pri dejavnostih, projektih;

- delovanje, ki podpira vrednote in cilje šole (prostovoljno delo, nudenje pomoči, strpnost in spoštljiv odnos);

- vložen trud pri posameznem učencu, ki je dosegel napredek na učnem ali vedenjskem področju;

- dosežke na tekmovanjih.

Pohvale strokovni delavci lahko podajajo sproti (ustno, pisno, javno), ob koncu šolskega leta (ob slovesni podelitvi spričeval) ali ob koncu devetletke (na valeti).

Nagrade za posebne dosežke si učenci prislužijo z uspešnim sodelovanjem pri bralni znački, s športnimi dosežki, z dosežki na kulturnem področju, raziskovalnimi dosežki ter z izjemnimi tekmovalnimi dosežki.

Možne oblike nagrad so knjiga, izlet, obisk prireditve ... Nagrade so lahko tudi individualno prilagojene posamezniku.